Pred skoraj štirimi leti smo se člani KD Vespesjan zedinili, da nam ena izmed arheoloških najdb iz časa Emone ponuja razlog za praznovanje. Seveda je to delček kamnite plošče , na katerem sta zapisani letnici 14 in 15 našega štetja. To pomeni, da je od zapisa minilo 2000 let in take obletnice ne doživi vsakdo. Kaj točno je bilo z Emono takrat in kaj je dobila, najbrž ne bomo nikoli izvedeli za časa našega, a zato še ni razloga, da se ne bi veselili dejstva, da je od nečesa minilo 2000 let.
Pod vtisom praznovanja 2000. obletnice bitke pri Teutoburgu, ki smo se ga udeležili leta 2009, smo pričeli sanjati o podobni prireditvi, ki bi jo izvedli v Ljubljani.
Usoda je poskrbela, da je naš predsednik Miha Franca spoznal Jana Oršiča, ki je takrat delal na Zavodu za turizem Ljubljana. Miha je leta 2012 organiziral konferenco za člane spletnega foruma Roman Army Talk, udeležili so se je tudi člani društev, ki ste jih videli na prireditvi Ave, Emona od 22. – 24. avgusta 2014. Pa smo z idejo o praznovanju 2000 letnice okužili tudi njih. In seveda Zavod za turizem Ljubljana.
Sledili so sestanki, predstavitve, usklajevanja. Navdušiti smo morali veliko ljudi, ki niso vedeli, da Ljubljančani in obiskovalci našega glavnega mesta vsak dan hodijo mimo nemih pričevalcev rimskega mesta Emona, pa tudi takih, ki se z njim ukvarjajo profesionalno, ker jih seveda begajo letnici 14 in 15 in pa seveda dejstvo, da je Emona zagotovo obstajala že prej. Naš namen je vedno bil in ostaja tudi v bodoče, da bi tem nemim pričevalcem omogočili spregovoriti in človeka 21. stoletja spomniti na ljudi, ki so v Ljubljani živeli pred njimi.
Zato smo Nataša Gaši, Ana Plestenjak in Miha Franca misli o praznovanju 2000. obletnice Emone (kar je vsekkor lepše poimenovanje kot 2000. Obletnica fragmenta plošče najdene v Emoni, na kateri sta letnici 14 in 15 n. št.) strnili v več dokumentov, prezentacij in seveda v elaborat, v katerem smo opisali, kako si dogodek predstavljamo.
Leta so minevala, zdelo se je, da se ne dogaja nič, a je bilo vseeno precej pestro. Člani KD Vespesjan smo s pomočjo prijateljev iskali ustvarjalce, obrtnike in druge navdušence nad rimskim obdobjem. Žal je pri nas ljudi, ki bi se ljubiteljsko ukvarjali s tem zelo malo, ker ne bi ponujalo možnosti preživetja. Živimo v času, ko se vsak bori za preživetje in dela pač ljudem všečne izdelke. Ujeti v začaran krog, si zato pogosto ne upamo prestopiti meje in ljudem ponuditi, kar jim samo na sebi ne bi vzbudilo zanimanja. Zapakirano v dobro zgodbo, podprto z znanjem in predstavljeno z radoživostjo – to je ključ do uspeha. Kako naj si drugače razlagam dejstvo, da si je marsikdo na prireditvi Ave, Emona zaželel lorico segmentato, rimski vojaški oklep, pa ne tisto serijske izdelave, ampak tako, kot jo imajo naši legionarji iz KD Vespesjan. Izdelane so doma in so plod študij in obrtniškega znanja naših članov, ki jim je to, da se oblečejo v legionarja le še pika na i.
Iz časa Rimljanov je toliko drobnih, zanimivih in še danes uporabnih predmetov, ki bi jih z veseljem uporabljali tudi v vsakodnevnem življenju, če bi nam jih kdo izdelal. Toliko v razmislek.
Vmes smo dopolnjevali naš program, izdelovali opremo, rekvizite in z veseljem gostovali na različnih dogodkih. Na vas smo gledali iz plakatov, dogodek Ave, Emona smo predstavljali v Londonu, gostovali na prireditvah Mestne občine Ljubljana, naš legionar vas še vedno spremlja na javnem vodstvu po Emoni O vsem smo vas bolj ali manj pridno obveščali na naši spletni strani in FB profilu.
Seveda smo se otepali vseh vrst težav, še posebej finančnih. No, pa tudi osebnih, saj je zaradi naših številnih obveznosti marsikdo moral počakati. In še kar čaka, kajti tudi po prireditvi Ave, Emona ne damo miru.
Smo pa na Ave, Emona ponosni. Predvsem zato, ker smo od vedno vedeli, da znamo in smo sposobni izpeljati prireditev, ki smo si jo zamislili. Izvedba je zahtevala jeklene živce in trmo, predvsem v trenutkih, ko bi od okolice pričakoval podporo in razumevanje. Mnogo dvomov je bilo zasejanih, a na srečo ni niti eden vzklil, saj smo pod vodstvom našega predsednika Mihe Franca zdržali tudi tisti bolj omahljive narave in nežnejšega spola.
Za vse, kar je prestal v dolgi bitki, mu je naš Milan Haralović izdelal odlikovanje – phalera, ki jo je z vojaškimi častmi prejel tretji dan prireditve.
Brez pomoči naših družin in prijateljev:
– študenti Oddelka za klasično filologijo, FF UL: Ana Bembič, Marija Gardina, Matej Prevc, Ivan Šokić, Gašper Kvartič in drugi
– člani Šentjakobskega gledališča: Marko Skok, Dragan Remškar, Dijana Mikić, Katja Ogrin
– Lončarki Mojci Žalik
– Mateja Pevec s plesalkami
– Skupini STIK
– podjetjema Arhej in ER-TAC
– našemu fotografu Roku Petriču,
– Jasni Furlan in mnogim drugim
ki so se nam pridružili na tej emonski poti, ne bi šlo, zato se vsem iz srca zahvaljujemo!
Seveda prireditev ne bi bila uspešna, če ne bi bilo obiskovalcev, ki so kljubovali vsem vremenskim razmeram in nas podprli s svojo prisotnostjo, radovednostjo, navdušenostjo in nam ogreli srce s pohvalami. Hvala tudi vam, spremljajte naše delo še naprej!
Mediji o Ave, Emona:
Spodaj je nekaj prispevkov različnih medijskih hiš in posameznikov, ki so zabeležili dogajanje na Ave, Emona!
http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/foto-video-ave-emona-ljubljana-po-2-000-letih/344626
http://www.dnevnik.si/slovenija/ljubljana/izklopijo-telefone-in-gredo-vec-tisoc-let-nazaj
http://www.siol.net/novice/slovenija/2014/08/kongresni_trg_in_park_zvezda_v_rimskem_duhu.aspx
http://www.zurnal24.si/ave-emona-clanek-234782
http://www.bic-lj.si/index.php/obvestila/233-rimska-kuhinja-sredi-ljubljane
